MARLJIVO RADIM NA BAZI “SFSN” ZA OBJAVU “U” JEDNOM OD GLASNIKA

Slika, lijevo: Pavo Miličević, dr. Dabo Peranić, Ivan Kovačević, Mile Boban, desno: prvi Mirko kovačević, Žarko Luburić na Mrtvi dan 1962. godine polagajući vjenac Branitelju Hrvatskih Ustaša Georges-u Desbons-u.

2020-01-09

OPET 1945.g. i 2020.g. U SLOVENIJI

Poštovani g. Boban

Marljivo radim na bazi „SFSN“ za objavu u jednom Glasnika.

Bila je jedna objava o ponovnoj rasudbi gen. Rupnika.

Pa ne javljam se zbog presude odnosno „preklic“ komunističke osude na smrt.

Pošto sam jako puno pored kompjutere pa tako (mi) se dogodi da sam prvi komentator na FB.

Ono što sam koju minutu iza objave na FB napisao nije šala za mene u komunističkoj republici.

Posebno je zanimljivo, da se poslije dva sata još nitko na večer (22 sati) nije dotaknuo objave na FB.

Evo originalnog mojeg zapisa u Wordu – za daljnju upotrebu ako zatreba…

Dragutin Safaric Kdo tu pizdi? Komunisti niso obsodili niti enega svojega krvnika ! Ja kdo ste pa vi NEDOTAKLJIVCI ? Morili ste vse prek ne gleda starost, kriv ali ne, kriv je bil ker ste si izmišljali krivde in kar morili. Preprosto, niste nehali z morijo samo 1945 leta pač pa še precej let po tem in še kar množično. NEHITE SRAT i DELITI PRAVICE PO SVOJE. Slovenija ima najmanj 1 200 masovnih morišč. LUSTRACIJA ……. ???

Skinuo sam i imena posjetioce, koje je pribilježeno kao „posjeta“ mojem komentaru.

Osebam Elizabeta Knof, Alojz Jager in Dušan Cerkvenikje všeč tvoj komentar: »Kdo tu pizdi? Komunisti niso obsodili …«

2 min

POVEZNICA DO ORIGINALA OBJAVE https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-razveljavilo-obsodbo-rupnika/511103

Slovenija

La. Da.

9. januar 2020 ob 21:10 Ljubljana – MMC RTV SLO, STA

Ogorčenje v ZZB za vrednote NOB-ja zaradi razveljavitve obsodbe domobranskega generala Rupnika

Odziv Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja

Razveljavitev obsodbe zoper domobranskega generala Leona Rupnika je razburilo Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Obsežno gradivo po njihovih besedah dokazuje, da je dejavno sodeloval najprej z italijanskim in nato z nemškim okupatorjem.

Foto: TV Slovenija

Po več kot 70 letih je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo zoper Leona Rupnika in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, saj tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena, sta v sredo poročala Dnevnik in Večer. Rupnika so zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem.

Rupnik je bil po besedah zveze združenj borcev za vrednote NOB pod italijansko fašistično okupacijo ljubljanski župan, pod taktirko nacistične Nemčije predsednik pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine, proti koncu druge svetovne vojne pa generalni inšpektor domobranstva. “Vodil je izdajalski boj zoper lastni narod in se podredil idejam nacizma,” je zapisal predsednik zveze Marijan Križman.

Izdajstvo je po njegovih besedah dejanje, ki ga ni mogoče zabrisati niti z birokratsko oprostitvijo zločinov, ki so jih izdajalci povzročili proti lastnemu narodu. “Sodišče je tako postalo orodje tistih, ki ne morejo preboleti sramote in bolečine izdajstva ter uporabljajo sodni sistem za maščevanje in širjenje sovraštva,” je navedel.

Ker je bila taka odločitev sodišča sprejeta tik pred spominsko slovesnostjo v Dražgošah, ki bo v nedeljo, so v zvezi prepričani, da gre za “namerno izkoriščanje zgodovine za politične namene in namerno spreobračanje zgodovinskih dejstev”.

Odzvali so se tudi v stranki SD in zapisali, da ne bodo nikoli privolili v to, da bodo tisti, ki so sodelovanje z okupatorjem postavili pred narodno preživetje, zaradi procesnih razlogov oproščeni. Rupnik je bil po njihovih navedbah “do zadnjega zvest zavezništvu z okupatorjem”.

Kot so zapisali, so si Socialni demokrati v zadnjih 30 letih iskreno prizadevali za pomiritev o zgodovini slovenskega naroda in zato sodelovali pri vseh spravnih dejanjih. A “lažniva interpretacija slovenske zgodovine z rehabilitacijo kolaboracije in fašizma” po njihovem prepričanju ne vodi k spravi, ampak slovenski narod vsakič znova oddaljuje od tega, da se pomiri s preteklostjo.